Znamenitosti

 

SVETE GORE – ROMARSKO SREDIŠČE, ZAGAJ

Svete gore so prastaro kultno središče na istoimenskem hribu, ki s svojo izpostavljeno lego 'kraljuje' nad celotnim Obsoteljem. Na hribu, s katerega pogled seže vse do Pohorja in daleč v Hrvaško zagorje, kraljuje pet sakralnih objektov. Osrednji del zavzema romarska Marijina cerkev, okoli nje pa stoje štiri manjše kapele.

V 18. stoletju je ob vznožju hriba nastalo župnišče ter pred njim kapela, posvečena Žalostni Materi Božji. Od tod pot do Svetih gora spremlja 15 postaj križevega pota, ki je bil postavljen leta 2000.

Kontakt: Damjan Kejžar - 03 809 4042, 031 278 180   
Spletna stran: www.svetegore.si

   

SOTESKA REKE BISTRICE »PRIŠJEK«, ZAGAJ

Soteska reke Bistrice je najbolj ohranjena rečna soteska v vzhodni Sloveniji. Njen odlično ohranjen rečni ekosistem kaže sledi tisočletnega delovanja narave. Bistrica je večji del svoje struge vrezala v triasne kamenine. Soteska se nahaja med Trebčami in Zagajem in v dolžino meri okoli 3 km ter slovi po slikovitih vodnih prizorih, bistri vodi in pestrem menjavanju širših in ožjih dolinskih delov.

Pestrost soteske dopolnjuje živa narava. V soteski uspevajo nekatere manj znane in ogrožene rastlinske vrste: kranjska lilija, rumenkasti luk, srhkodlakavi netreskovec, gladnica, šopasta
zvončnica in bodeča lobodika. Zanimivosti živalskega sveta so gamsi, ujede, divji prašiči, dvoživke ter številni kačji pastirji. Vodotok reke Bistrice pa se ponaša s postrvmi in potočnimi raki.


KOZJANSKI REGIJSKI PARK

Kozjanski park, pokrajina na vzhodu Slovenije, je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji. Zavarovano območje s statusom regijskega parka je mozaik predalpskega Posavskega hribovja, sadjarsko-vinogradniškega gričevja, subpanonskih ravnic ob Sotli ter ohranjene narave in bogate kulturne dediščine.

Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000.

Urejene pešpoti, kolesarske steze, organizirani pohodi ter številne prireditve s prikazi tradicije in sodobnega ustvarjanja povezujejo naravne lepote, kulturno dediščino in ljudi.

Naslov: Podsreda 45, 3257 Podsreda
Telefon: +386 3 800 71 00
E-pošta: kozjanski-park@kp.gov.si
Spletna stran: https://kozjanski-park.si/

CERKEV SV. PETRA, BISTRICA OB SOTLI

Cerkev sv. Petra se prvič omenja leta 1275. Njena najstarejša sestavina je ladja, ki je v osnovi predromanska. Prvotna oblika cerkve je bila spremenjena v 14. ali 15. stoletju, ko je bila povišana in rebrasto obokana, namesto pravokotnega kora pa je bil pozidan tristrano sklenjeni prezbiterij. Kasneje so je prenovili v baročnem stilu ter prizidali obe stranski kapeli, posvečeni sv. Jožefu in Mariji. V času turških vpadov je bila cerkev obdana z obzidjem, ki je delno ohranjeno še danes.

Kontakt: Damjan Kejžar - 03 809 4042, 031 278 180
Spletna stran: http://peter.simetric.si


KRAVARIČEVA DOMAČIJA

V osrednjem delu Kunšperka na hišni številki 14 stoji Kravaričeva domačija, nekdanje skromno domovanje manjšega kmeta. Sestavljajo jo tri stavbe: stanovanjska hiša, svinjak in gospodarsko poslopje s kletjo ter kaščo.
Pritlična stanovanjska hiša izhaja iz sredine 19. Stoletja. Grajena je iz lesa, stene so ometane in beljene. Streha s čopom ima slamnato kritino. Znotraj hiše so štirje prostori s tradicionalno postavitvijo: ob vstopu skozi vhod je veža in naprej črna kuhinja, levo od njiju pa bivalni prostor in desno prostor, uporabljen kot spalnica.
Ob koncu 19. Stoletja je bil ob hiši zgrajen svinjak. Njegova zasnova je takšna kot pri večini tovrstnih stavb na območju Posotelja. Sklop objektov nekdanje Kravaričeve domačije zaključuje gospodarsko poslopje. Stavba je nekoliko prislonjena ob breg, njen zgornji del je lesen, spodnji hlevski kamnit, streha pa slamnata. V podaljšku se odpira lesen prostor za prešo, ki ga krije opeka.

Kontakt: Marica Kravarič - 03 580 4088

 
 

RIBNIK TREBČE

Pod leseno Kolarjevo hišo je nekoč tekla reka Bistrica. V letih 1971-1972 so urejali novo cesto med Podsredo in Bistrico ob Sotli in takrat so tok reke Bistrice premestili bolj južno, neposredno pod vznožje Orlice. Opuščeni rokav reke Bistrice so uredili v ribnik, neposredno ob Kolarjevo domačijo.


POT ŠTIRIH GRADOV

Vir: http://posavje.com/

Pot štirih gradov povezuje gradove Kunšperk, Bizeljsko, Pišece in Podsreda. Prične se  v centru Bistrice ob Sotli in se nadaljuje po asfaltirani cesti v smeri proti Kunšperku. Nato pot vodi mimo Kravaričeve domačije in središča vasi še nekaj sto metrov do majhne table na levi, ki usmeri  pot desno v hrib. Nadaljuje se po gozdni pešpoti, ki se dviguje proti razvalinam Kunšperskega gradu. Od tukaj naprej po gozdni poti levo mimo nekdanjega grajskega ribnika do križa, kjer zavije desno po makadamski cesti do Bizeljskega gradu. Tukaj zopet zavije desno mimo Makove kapele in Sokolove domačije, kjer prečka glavno cesto in se nadaljuje po asfaltni cesti do Svetih gor. Pot se nadaljuje proti Vrhovnicam mimo Osojnikovega križa in se drži desno. Kmalu se konča asfaltna cesta in pot teče po gozdni cesti do križišča “Tabla”. Tukaj zavije levo in se povzpne na vrh Velikega Špička (693 m), od koder se spusti do gradu Pišece. Naprej pot vodi mimo cerkve sv. Jedrta, Kerinovega spomenika in Osredka do gradu Podsreda.
Pot je dolga cca 30 km in jo lahko prehodimo v cca 8 urah.

Kontakt: Planinska sekcija Bistrica ob Sotli (PD Podčetrtek), Juričko Tine - 041 382 735; Mirela Kunst - 031 276  762

 


ORANSOVA KOLESARSKA POT

Vir: zloženka Oransova kolesarska pot, KS Orans, Bistrica ob Sotli, 2010

Kolesarska pot povezuje najzanimivejše naravne in kulturne znamenitosti na širšem območju naše občine. Pot se začne se pred občinsko hišo v samem središču vasi. Nadaljuje se proti Polju pri Bistrici, nato levo ob Sotli in se vzpne na razgledni sv. Križ. Od tu se spusti skozi Srebrnik in nato navkreber mimo Slomškovega spomenika na Križan vrh. Nato sledi najprej spust proti Podsredi in nato vzpon do gradu Podsreda, od tam pa levo na idilično grajsko cesto do Svetih gor. Pot se nadaljuje proti Bizeljskemu gradu, nato nad Orešjem okoli Kunšperske gore do vasi Kunšperk in od tam zopet na začetno točko.
Dolžina Oransove kolesarske poti je 40 km (4-5 ure) in je primerna za rekreativne kolesarje (priporočeno gorsko kolo); ponuja pa tudi 3 skrajšane variante (10 km / 24 km / 33 km), ki so primerne tudi za družine.

Kontakt: Kolesarska sekcija Orans, Gašper Rainer - 041/968-106

CERKEV SV. KRIŽA, PLES

Tik ob hrvaški meji, v vasi Ples, se nad reko Sotlo dviga hrib Vina gora s podružnično cerkvijo sv. Križa. Cerkev izhaja iz leta 1607, kar kaže letnica na prekladi stranskega portala. Ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen, obokan prezbiterij, k njemu se stiska še lopa in zakristija. Ladja je današnjo podobo pridobila skozi prezidave.

Kontakt: Damjan Kejžar - 03 809 4042, 031 278 180
Spletna stran: http://peter.simetric.si

 

GRAD KUNŠPERK

Grad Kunšperk je eden redkih gradov, za katerega iz virov izvemo, da je bil pozidan v letih 1167 - 1174 na mestu že starejšega gradu, ki ga je dal krški škof Henrik nekaj let prej podreti, znano je namreč, da je frankovski kralj Henrik I. (916–936), zlasti na vzhodu postavil vrsto gradov za zavarovanje državnih meja. Z lego tik nad Sotlo je obvladoval hrvaško Zagorje kot nasprotni par hrvaškemu Cesargradu. Obe imeni kažeta na državno pripadnost obeh gradov.

LEGENDE O GRADU KUNŠPERK
Ohranilo se je nekaj zanimivih legend o Kunšperškem gradu. Ena od njih govori, da naj bi bila oba gradova (Kunšperk in Cesargrad) povezana z visečim mostom, po katerem se je sprehajala grajska gospoščina kot po hodniku. (Druga verzija pravi, da je knez Kuno hotel most zgraditi, vendar je prej umrl.)


KOLARJEVA DOMAČIJA, Trebče

Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z osebnostjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Kot domovanje njegove najljubše tete Ane Kolar je bila prizorišče njegovih obiskov in tudi sestankov pred drugo svetovno vojno, po njej pa predvsem kraj obiskov sestrični Ani Kostanjšek. Domačijo predstavlja sklop treh objektov: rekonstruirana lesena hiša s slamnato streho, manjša stanovanjska hiša iz leta 1927 in senik na drugi strani reke Bistrice.
Ob Kolarjevi domačiji je v opuščenem rokavu reke Bistrice urejen ribnik, ki je v spomladanskih dneh daleč naokoli najpomembnejše mrestišče za številne dvoživke.

Možen je ogled multivizijske predstavitve Kozjanskega parka in krajšega filma o življenju Josipa Broza Tita. Ogled je možen po predhodni najavi.

Kontakt: Kozjanski park - 03 800 7100
Spletna stran: http://www.td.bistricaobsotli.si

 

KRAŠKI IZVIR »DAVJEK« DEKMANCA


Primer kraškega delovanja v Dekmanci je izvir Davjek. Nastal je na stiku med pobočjem in okoliško ravnico, na stiku med propustnim apnencem in nepropustnim laporjem. Izvir v plitvi
kotanji ob strmem pobočju se nadaljuje v potok, kjer je še en izvir, katerega voda se uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo. Kotanja v dolžino meri 10 m in v širino 8 m, izvir pa v premeru meri 1 m. Temperatura izvira je 16° C.

IZVIR TREBČICE

Stalni izvir je skozi tisočletja izdolbel kratko sotesko, nad katero se dviguje okoli 30 metrov visoka, bleščeče bela stena apnenca. Veter, voda, sonce in zmrzal ne dopuščajo, da bi se stena porasla z zelenjem, pač pa jo intenzivno drobijo v grušč, ki zasipa pobočje in okolico izvira.
Najbolj pisanih barv je soteska in ravnica pred njo spomladi, ko zacvetijo zvončki, pasje čebulice, vraničniki in pljučniki. V poletnem času je blagodejna in osvežujoča vlaga ujeta v na gosto vznikle in razbohotene liste repuha ter do tal segajoče veje starih vrb. Cvetenje ob izviru zaključujejo jesenski podleski, ki z nežnimi pastelnimi barvami cvetov pripravljajo naravo na zimski počitek. V gosti podrasti in zavetju kamnitega nasipa si najdejo svoj življenjski prostor belouške, kobranke in krastače.

 

SOTESKA ZELENJAK, Kunšperk

Veliko vrednost območju daje panonska reka Sotla, ki s svojim meandrastim tokom zaokrožuje slovensko državno mejo. Pod vasjo Kunšperk je reka v dolžini 1,5 km zarezala dolomitno prebojno sotesko Zelenjak, zavarovano kot naravni spomenik. Tako je reka s svojim tokom prečno prerezala skrajni vzhodni del hribovja Orlice. Okoliška pobočja Kunšperka na slovenski in Cesarskega brda na hrvaški strani so strma in gozdnata, na njih
pa se nahajajo skalni osamelci ter odlično ohranjena naravna vegetacija. Soteska s svojo živo in neživo naravo velja za izredno naravovarstveno zanimiv prostor.

 

STADLERJEVA-ŠTOGLARJEVA HIŠA

Kmečki dvorec, ki se ga med domačini drži tradicionalno ime Štoglarjeva hiša, ima bogato arhitekturno dekoracijo, ki je še posebej poudarjena na dveh najbolj izpostavljenih fasadah. Glavni vhodni portal je kamnit, iz malte pa ima izdelan baročno profiliran okvir, »štuk«. Preklada kamnitega portala je v obliki stiliziranega jarma.

 

SKALNO OKNO, KUNŠPERŠKA GORA

Skalno okno je naravni pojav, ki je nastalo z neenakomerno erozijo in preperevanjem kamenin. Nahaja se na Kunšperški gori, ki je z gozdovi poraščena vzpetina in kaže mnogo sledi pestrega naravnega oblikovanja površja, ki jo pokriva več skalnih osamelcev. Skozi skalno okno se odpira pogled na Orešje in Hrvaško zagorje.

 

ŽURAJEV HRAST, KRIŽAN VRH

Hrast graden je zelo pogosta vrsta v Kozjanskem parku. Žurajev hrast pa je med njimi poseben zaradi Svojih izrednih dimenzij, saj je debelejši od metra in pol, star pa je vsaj 250 let.

 


EVROPSKA PEŠPOT E7

Vir: http://www.pespoti.si/

Naprudnikova pot od Soče do Mure - Evropska pešpot E-7 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Atlantika do Črnega morja.

Pred odhodom je pametno preveriti delovni čas lokacij, kjer hranijo žige, da ne boste ostali pred zaprtimi vrati lačni, žejni, mokri, utrujeni in ne nazadnje tudi brez žiga.

Pot je označena z okroglimi rdeče-rumenimi markacijami, odcepi pa z isto obliko in barvo markacije, le notranji in zunanji pas markacije se po barvi zamenjata.

Na poti po Sloveniji je 42 kontrolnih točk.

Kontakt: Planinska sekcija Bistrica ob Sotli (PD Podčetrtek), Mirela Kunst - 031/276-762

 

HOSTEL GABRONKA

Naslov: Bistrica ob Sotli 17
(za pošto)

Telefon: +386 51 713 261

Email: info@hostelgabronka.com

Delovni čas: pon - pet 08:00 - 16:00
(po predhodni najavi)

 

Del aktivnosti projekta Vas kulture se odvija v Hostlu Gabronka.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

© Hostel Gabronka