orov.
V bližini Hostla Gabronka se nahaja mnogo znamenitosti kulturne dediščine, vrednih ogleda.
Svete gore so prastaro kultno središče na istoimenskem hribu, ki s svojo izpostavljeno lego ‘kraljuje’ nad celotnim Obsoteljem.
527 m visok vrh nudi lep razgled na hrvaško Zagorje, Donačko goro in Boč, ob lepem vremenu pa je videti tudi obronke Pohorja in Kamniške Alpe.
Na vrhu hriba se nahaja kar pet sakralnih objektov. Osrednja svetogorska cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu se prvič se omenja leta 1265 kot Monte Sancte Marie. Danes zgodnjebaročna Marijina cerkev ima podobo bazilike. V letih 1868 do 1871 je cerkev poslikal Tomaž Fantoni. Oko romarjev v cerkvi najbolj pritegne prestol Marije z Jezusom v ladji, za katerega je zanimivo, da ga preoblačijo.
Po grebenu okoli glavne cerkve stojijo še štiri manjše kapele: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina, ki spadata med najstarejše sakralne objekte na Slovenskem. Na kapeli sv. Jurija je nad ozkim portalom v steno vzidana plošča, nepravilne trapezoidne oblike, v katero je vrezan relief molečega moža – ORANSA in več nedoločljivih znakov. Od vznožja hriba do vrha Svetih gor nas spremlja 15 postaj križevega pota, ki je bil postavljen leta 2000. Pred Marijino cerkvijo pa lahko občudujemo mogočen kip A. Martina Slomška, delo vsestranskega umetnika, domačina Francija Černelča.
Do vznožja Svetih gor je od Hostla Gabronka po cesti cca 4 km vožnje, priporočamo pa, da se do Svetih gor odpravite po pešpoti skozi gozd, ki je dolga cca 2,2 km.
Več informacij: www.svetegore.si
Lokacija: https://goo.gl/maps/nckHz892xzFnRQLfA
Kontakt: župnik Damjan Kejžar , +386 (0)3 809 4042, +386 (0)31 278 180
Sprehod skozi center Bistrice ob Sotli vam ponuja številne zanimivosti.
Kraju določa podobo zraven farne cerkev sv. Petra razširjeno križišče treh cest, kjer so strnjene odličnejše vaške hiše, ki so današnjo podobo dobile sredi prejšnjega stoletja s klasicistično prevleko in lepimi klesanimi portali. Posebej lep kamniti portal nosi hiša s št. 77, tako imenovana Dohtarjeva hiša, z bogato razčlenjeno fasado v baročni tradiciji iz začetka 19. stoletja.
Ogleda je vredna tudi nekdanja Gabronova gostilna z značilnim tlorisom s konca 19. stoletja, v kateri je danes sedež občine Bistrica ob Sotli.
Nasproti občinske stavbe lahko občudujete kamen časti – antipranger, delo domačega vsestranskega umetnika Francija Černelča. V majhnem parku zraven se nahaja promocijski paviljon, ki je sestavljen iz sto let starih odsluženih sodov in služi kot senčnica in stojnica za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter hkrati opozarja na bogato vinogradniško tradicijo teh krajev.
Pri kozolcu stoji nekdanji vaški Gabronov vodnjak, osvežite se lahko tudi pri pitniku s podobo Oransa na parkirišču zraven.
V samem centru se nahaja še en javni vodnjak oz. vodna izlivka, ki bi jo naj zgradila občina in je nekoč služila zlasti številnim turistom in romarjem, ki so prihajali na Sv. gore in v Bistrici spraševali za pitno vodo. Avtor načrtov za vodnjak predvidevajo da bi naj bil Jože Plečnik.
Pred osnovno šolo, odprtja katere se je leta 1979 udeležil tudi dolgoletni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, saj je šola takrat nosila ime po njegovi materi, stoji doprsni kip Marije Broz, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića.
Župnijska cerkev sv. Petra se nahaja v centru Bistrice ob Sotli, na platoju, obdanem z obzidjem in se prvič omenja leta 1275. Njena najstarejša sestavina je ladja, ki je v osnovi predromanska. Prvotna oblika cerkve je bila spremenjena v 14. ali 15. stoletju, ko je bila povišana in rebrasto obokana, namesto pravokotnega kora pa je bil pozidan tristrano sklenjeni prezbiterij. Kasneje so je prenovili v baročnem stilu ter prizidali obe stranski kapeli, posvečeni sv. Jožefu in Mariji.
Do cerkve sv. Petra je od Hostla Gabronka 5 minut hoje.
Lokacija: https://goo.gl/maps/nKp4RoEMsc9mdB5v6
Kontakt: župnik Damjan Kejžar,
+386 (0)3 809 4042,
+386 (0)31 278 180
V osrednjem delu Kunšperka na hišni številki 14 stoji Kravaričeva domačija, nekdanje skromno domovanje manjšega kmeta. Sestavljajo jo tri stavbe: stanovanjska hiša, svinjak in gospodarsko poslopje s kletjo ter kaščo.
Pritlična stanovanjska hiša izhaja iz sredine 19. Stoletja. Grajena je iz lesa, stene so ometane in beljene. Streha s čopom ima slamnato kritino. Znotraj hiše so štirje prostori s tradicionalno postavitvijo: ob vstopu skozi vhod je veža in naprej črna kuhinja, levo od njiju pa bivalni prostor in desno prostor, uporabljen kot spalnica.
Ob koncu 19. Stoletja je bil ob hiši zgrajen svinjak. Sklop objektov nekdanje Kravaričeve domačije zaključuje gospodarsko poslopje. Stavba je nekoliko prislonjena ob breg, njen zgornji del je lesen, spodnji hlevski kamnit, streha pa slamnata. V podaljšku se odpira lesen prostor za prešo, ki ga krije opeka.
Do Kravaričeve domačije v Kunšperku je 1,9 km, lahko pa se do nje odpravite tudi peš. Za pot boste potrebovali slabe pol ure hoje.
Lokacija: https://goo.gl/maps/2APMPjga2nYSvqNv6
Kontakt: lastnica, ga. Marica Kravarič,
+386 (0)3 580 40 88
Tik ob hrvaški meji, v vasi Ples, se nad reko Sotlo dviga hrib Vina gora s podružnično cerkvijo sv. Križa. Cerkev izhaja iz leta 1607, na kar kaže letnica na prekladi stranskega portala. Ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen, obokan prezbiterij, k njemu se stiska še lopa in zakristija. Ladja je današnjo podobo pridobila skozi prezidave.
Iz Vina gore se razprostira čudovit razgled na Hrvaško Zagorje, Sotelsko ravnico in gričevje, pogorje Orlice in Rudnico.
Do cerkve se lahko pripeljete z avtomobilom (cca 4 km), lahko pa se odpravite tudi peš.
Lokacija: https://goo.gl/maps/VJ4ZmtHpwmkWXRRF7
Kontakt: župnik Damjan Kejžar,
+386 (0)3 809 4042,
+386 (0)31 278 180
Razvaline nekdanjega mogočnega gradu Kunšperk še danes stojijo na skalni polici nad istoimensko vasjo. Prvotni Kunšperski grad je eden naših najstarejših gradov in je predstavljal pomembno mejno utrdbo.
Z lego tik nad Sotlo je obvladoval hrvaško Zagorje kot nasprotni par hrvaškemu Cesargradu. Grad Kunšperk je eden redkih gradov, za katerega iz virov izvemo, da je bil pozidan v letih 1167 – 1174 na mestu že starejšega gradu, ki ga je dal krški škof Henrik nekaj let prej podreti. Verjetno so grad dokončno opustili ob koncu 18. stoletja. Leta 1933 je v prepad zgrmel severni stanovanjski trakt. Še danes so ohranjeni nekateri deli utrdbe, kot so bergfrid, del obzidja z vzhodnim in bočnim stolpičem ter obod kapele.
Iz grajskih razvalin se odpre pogled na gozdnata pobočja Orlice, Kunšperško polje, Sotelsko gričevje in večino hrvaškega Zagorja.
Do razvalin gradu Kunšperk se lahko odpravite peš po označeni poti iz vasi Kunšperk (do izhodiščne točke v Kunšperku je 2,2 km, nato pa še kak kilometer strmejše hoje do gradu).
Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z osebnostjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Kot domovanje njegove najljubše tete Ane Kolar je bila prizorišče njegovih obiskov in tudi sestankov pred drugo svetovno vojno, po njej pa predvsem kraj obiskov sestrični Ani Kostanjšek.
Domačijo predstavlja sklop treh objektov: rekonstruirana lesena hiša s slamnato streho, manjša stanovanjska hiša iz leta 1927 in senik na drugi strani reke Bistrice.
Ob Kolarjevi domačiji je v opuščenem rokavu reke Bistrice urejen ribnik, ki je v spomladanskih dneh daleč naokoli najpomembnejše mrestišče za številne dvoživke.
Kolarjeva domačija je od Hostla Gabronka oddaljena 5 km. Ogled je možen po predhodni najavi.
Več informacij: www.kozjanski-park.si
Lokacija: https://goo.gl/maps/FSA3HmBD6kgakafE8
Kontakt: Kozjanski park,
+386 (0)3 800 71 00,
kozjanski-park@kp.gov.si