orov.
Hostel Gabronka se nahaja v prostorih nekdanjega gospodarska poslopja Gabronove domačije. Domačijo Gabron je nekoč sestavljala gostilna Gabron (danes je v tej stavbi sedež občine Bistrica ob Sotli) in več gospodarskih poslopij, ki so stala severno od gostilne.
Gospodarsko poslopje, kjer so danes prostori hostla, je bilo nekoč iz treh poslopij v nizu: romarska hiša na vzhodu, ledenica v sredinskem delu objekta in delavnica na zahodu.
Hostel Gabronka se nahaja torej v nekdanji romarski hiši, ki je bila že v preteklosti namenjena prenočevanju in sicer romarjev. Nekoč so namreč na naše Svete gore množično prihajali verniki na romanja (predvsem iz Hrvaškega Zagorja in z Dravskega polja).
Romarska hiša je nadstropna, nepodkletena, zidana stavba, kjer so bile sobe v nadstropju namenjene prenočevanju, v pritličju pa sta bila kuhinja in prostor za živali (npr. konje romarjev).
Srednji del stavbe je pritličen enocelični objekt, ki je bil nekoč namenjen za ledenico – hladilnico za gostilno in mesarijo. Gostilničar Gabron je bližnje ribnike jeseni zajezil in pozimi, ko je voda zamrznila, sekal led in ga s konji prevažal v ledenico. Led se je obdržal vse leto in na njem so hladili pijačo in meso. Strop v ledenici je iz traverznih obokov, streha pa je ravna in je služila kot terasa, na katero je bil dostop iz romarske hiše. Na terasi je bil manjši okrasni vodnjak. Ograjena je bila s stebričasto ograjo iz umetnega kamna.
V tem delu stavbe je danes razstavno – galerijski prostor.
Zadnji v nizu objektov je pritlična, dvocelična delavnica, ki je bila zgrajena v času med obema vojnama. Del objekta, ki se stika z ledenico, je bil namenjen kovaški in kolarski dejavnosti, preostali prostor pa je bil nekaj let namenjen manjši vaški trgovini, nato pa je služil kot delavnica.
Občina Bistrica ob Sotli, ki je danes lastnica Gabronove domačije, se je odločila, da bo gospodarska poslopja obnovila in jim namenila novo namembnost.
Gospodarska poslopja so tudi varovana kot objekt kulturne dediščine, obenem pa so na območju trškega naselja Bistrice ob Sotli, ki ima lastnosti kulturnega spomenika.
Vir: Božena Hostnik, Varstvo spomenikov, poročila 50–51, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2016